Klasična masaža je sproščanje napetih mišic telesa z različnimi masažnimi prijemi. Pri klasični masaži uporabljamo različne masažne tehnike, kot so otiranje, gnetenje, iztiskanje, gladenje,sekanje, tolčenje ipd. V okviru naštetih tehnik se izvaja več variacij, glede na velikost, obliko in tudi trdoto mišic. Klasična masaža v našem salonu vsebuje tudi nekaj prijemov športne masaže.
Klasična masaža, kot se izvaja v Masažnem kotičku, se začne vedno na hrbtu. Mišice na hrbtu se najprej pogladi in ogreje, nato se poišče napete predele, ki se jih z ustreznimi masažnimi tehnikami, kot so otiranje in gnetenje, globinsko prekrvavi in posledično zmehča. Klasična masaža v Masažnem kotičku vedno vsebuje terapevtsko masažo hrbta.
Sledi masaža stopal in nog zadaj, kjer se prav tako uporabijo različne masažne tehnike glede na obliko in veliost posameznih mišic. Nato se klient obrne in se zmasirajo noge še spredaj, sledi masaža rok in če je masaža daljša (90 minut), se zmasira tudi obraz in glava, brez olj. Na koncu klasične masaže se še enkrat pogladi hrbet in preveri učinek na mišičevje (zrahljano in prekrvavljeno).
Pozitivno fizično delovanje masaže zajema skoraj vsa tkiva. Klasična masaža telesa ne vpliva samo na izboljšanje toka krvi in limfe, ampak posredno zelo ugodno vpliva na živčevje, predvsem na vegetativni živčni sistem. Klasična masaža deluje še na presnovo, kar se kaže v boljši izrabi hrane, boljši prebavi in izločanju prekomerne vode iz telesa.
Klasična masaža ima glavni učinek v izboljšani prekrvavitvi in boljši oskrbljenosti z limfo, kar je osnova za izboljšanje presnove. To je posledica refleksnega širjenja malih in manjših arterij in mehanično pospešenega odplavljanja krvi v venoznem obtoku.
Pospešitev in povečanje krvnega obtoka je refleksni odgovor na dražljaj zaradi stiskanja in popuščanja, in zaradi medsebojnega dotikanja notranjih sten krvnih žil pri masaži. Boljšo prekrvavitev znatno podpira tudi razširjanje krvnih žil, ki ga zaradi trenja pri masaži povzroča nastajajoča toplota.
Učinek masaže pa je najtrajnejši na mišičevju. Predvsem gre za izboljšanje prekrvavljenosti zaradi boljšega dovajanja kisika, grozdnega sladkorja in drugih potrebnih energetskih in za presnovo mišic važnih snovi ter zaradi hitrejšega odvajanja presnovkov, predvsem tistih, ki povzročajo utrujenost (mlečna kislina). Klasična masaža lahko prekrvavljenost poveča do osemkratno.
Važni učinek je tudi omehčanje in raztegnitev posameznih mišičnih vlaken in odstranitev mišičnih zatrdlin, ki jih povzročajo motnje v lokalni presnovi in previsok, predolgotrajen mišični napon. Ta nastaja zlasti pri dolgotrajnem sedenju in vztrajanju v statičnih položajih. To povzroča zmanjšanje sposobnosti relaksacije in nagnjenje h krčem, kar klasična masaža uspešno odpravlja.
Klasična masaža vsebuje natančno in temeljito obdelavo sklepov in vezi, ki je zelo pomembna, ker pospešuje cirkulacijo limfe in povečuje izločanje sklepne mazi ter tako sklepe ohranja prožne in gibljive.
Redna klasična masaža ohranja in dviguje telesno vitalnost in zmanjšuje podvrženost poškodbam ter vsakodnevnemu stresu.
Učinek klasične masaže je najprej najbolj viden na koži. Izboljšanje presnove in kožnega dihanja dosežemo predvsem mehanično z odstranitvijo izločkov lojnih in znojnih žlez, kakor tudi z odstranitvijo površinskih, mrtvih roževinastih slojev in lusk. Z masažo omehčamo tudi podkožno celičje in tako zmanjšujemo možnost zlepljenja kože s podlago. Prekomerno nabiranje tekočine in tolšče, razne zatrdline in vozlaste spremembe ali celo brazgotine, z ustrezno masažo občutno zmanjšamo.
Ob vseh koristih klasične masaže je potrebno omeniti še izboljšanje krvne slike, znižanje utripa, krvnega pritiska in krvnega sladkorja, znižanje količine kisline in povečanje alkalnih rezerv, važnih za vezavo odvečne mlečne kisline.
Poleg vseh pozitivnih učinkov na telo, pa klasična masaža zelo dobro vpliva tudi na psihološko stanje človeka, saj pospešuje izločanje hormonov, ki povzročajo ugodje in občutek sreče. Prav zato je klasična masaža zelo koristna in jo celo priporočajo pri depresiji in podobnih čustvenih stanjih.
